četrtek, 18. julij 2013

Frederik Rreshpja


prevod pesmi: Nikollë Berishaj

Ave, mati moja


Stojim v dežju. To je edino, kar imam rad.
Kdo je ta? Vprašajo kapljice dežja na mojem čelu
Tako sem slišal glas dežja
Nekega poletnega dneva, ob starem hrastu
Ob vratih, odprtih za ptiče.

Ah, ko sem bil mlad in lep, sem verjel,
da vsa deževja sveta padajo name,
zdaj pa, ko je minilo toliko let,
vem, deževanje nima nobenega smisla

Tudi moja mati je zbežala pod marmornim dežjem
arheologije božanstev, ki so padala 

Ave, mati moja!
Samo tebi verujem
Drugega boga nikoli nisem imel. Amen!


Kronika


Neki list je postal ptič in zajokal nad oljkami.
Iz sosednje vasi so se prikazali starci,
Dirjali so za dušami, ki so se vrtinčile v zraku
proti Mlečni cesti.

Ubite so nanizali na trgu DEMOKRACIJA
pokrite s poročnimi pregrinjali.

Tisk pa je označil volitve za poštene, svobodne in fer. TV-ji tudi

Nato so pobrisali kri
Ob oljčniku z drevesi zvitih od bolečin
Ah! Oljke Albanije in vaš prekleti mir.



Kje si bila?


Kje si bila, ko sem se pojavil sam pod luno?
Pod katero si se ti sprehajala?

Kje si bila, ko sem obiskal tvoj profil
Na steklu sončnega zahoda, ki je počil in se je otožno razbil

Nato je prišla noč polna tvoje odsotnosti
Nato je spet prišla noč
In tako bo do zadnjega dne noči.

Sestopil sem do izvira
in držal v rokah občutljivo vazo jutra
videl sem tvoje oči shranjene v spominu voda.

Stari hrast je spustil iz rok jesensko krono
Kot suveren, ki odstopa

Dobro, mene je ujelo prekletstvo.
Vendar, kako je gozdu brez tebe? Kako prihaja jesen?
Ali pa, ne bo nikoli več jeseni?
In, v imenu česa bo listje padalo?
V imenu česa bodo prišla deževja, megle, mavrice?

Ah, moje srce, postavi roko nad letne čase.



Feničani


Feničani so prispeli v neznano pristanišče
in zvedeli da so se bogovi menjali.

Ta prostor se je imenoval Evropa, v čast Kadmijeve sestre
kralja Enkeleja, božanskih Ilirov
sina Agenorja.

Nato so bežali naprej in postali duše v nebesih.
Samo so se ladje vrnile v miraž, in kot prej,
bogovi niso sprejeli duš ladij.






Metamorfoza


Neko drevo na obzorju kot zapuščeni človek.
Dežuje nad njegovo samoto.
Odmevajo žice dežja
Ko veter igra na violino.
Je bilo drevo pesnik, ali pa sam Pitagora?





Na letalskem oknu


Vidim palmo na kolenih ob peščenem hribčku
zavito v tkanini svoje sence.

Na nebu so oblaki ustvarjali božanstva Egipta
Menjavajo se oblaki, menjavajo bogovi,

Ona pa sedi pod letalsko uganko.

Ekloga


Vračajo se pastirji, a luno so pozabili prižgano na hribu
zvezde posadijo svečke na ptičjih stezah
iznad molčečih ovac

Ko sem bil otrok, govoril sem z ovcami,
ki so mi povedale pametne reči.
Čudno! Ko zrastemo, ovce ne govorijo več.





Oporoka


Kot otrok sem razumel, da sem bil rojen
S prekletstvom umetnosti.
Reči sem videl drugače:
Po mrtvih dežjih so ribe letele proti
Gnezdom, k zvezdam. Namesto snega so padale ptice
po vseh drevesih.
Veter je kot veverica grizljala veje.
Nad menoj je jokala mati, moja svetamarija. Ave mati moja!
Bogvaruj človeka od te usode!

Ljubil sem neko Afrodito na Olimpu
nageljnov.

Nato si prišla ti, polna bežanja.
Kasneje si prihajala le v sanjah kot ilirska božanstva.
Tako je minila mladost, filigran otroštva,
prekleta z umetnostjo.
Bogvaruj človeka od te usode!

Zdaj, ko umiram sanjam le križ ob glavi
in pozabo, ker ne želim, da me tudi po smrti
spremlja prekletstvo umetnosti.
Bogvaruj človeka od te usode!

Ko bom umrl, moj portret se bo pojavil v listju,
ker sem bil prijatelj z drevesi.

V času padanja listja
bodo padale tudi moje oči.

Od zdaj naprej deževja bodo moje solze.
Bogvaruj človeka od te usode!





Omer


Tisti, ki so sežgali Trojo, so zbežali na bronasto morje
z zlatimi kipi.
Ostal je le en aed, oslepljen z ognjem,
s pelaškim imenom Omer.

Noben Grk ni sprejel v ladji starega rapsoda,
Očeta vseh pesnikov, zato je krenil proti Zahodu.
Na prvi vasi so ga Dardani napojili z vinom,
In ga prosili naj zapoje o Patrokliju
ljubljencu lepega Akila.
Zapoj Muza o jezi Hitronogega Akila,
Zapoj pesniku zaslepljenemu z ognjem, ki je sežgal veličastno Trojo.

Nekaj let potem je pelaški rapsod umrl
In so ga pokopali, ne ve se dobro kje,

V Tebi, Atenah, Hirošimi ali New Yorku?


Ni komentarjev:

Objavite komentar